Opis sistema

Razvoj daljinske oskrbe s toploto se je pričel v letu 1979 z izgradnjo kotlovnice Prevrat in Škalska iz katerih so se pričeli s toplotno energijo oskrbovati objekti na Mestnem trgu, in Slomškovi ulici, ki so bili po energetski zasnovi predvideni za tovrstno oskrbo s toploto.

V kasnejšem oddobju so se na sistem priključevale tudi kotlovnice, ki so oskrbovale stanovanja na Liptovski ulici ter novogradnje na ulici Toneta Melive  in Slomškovi ulici. V sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo je danes vključenih 29 večtanovanjskih objektov, 5 družinskih hiš in 33 poslovnih subjektov.

Prvotno sta v mestu bila urejena dva sistema daljinske oskrbe in sicer:

–          Sistem Škalska, ki se je s toplotno energijo oskrboval iz kotlovnice na Škalski cesti, v sistem pa so bili priključeni objekti na Slomškovi ulici in Liptovski ulici.

–          Sistem Prevrat, ki se je s toplotno energijo oskrboval iz kotlovnice Prevrat v ulici Toneta Melive, v sistem pa so bili priključeni objekti na Mestnem trgu, ulici Toneta Melive

V letu 2003 se je z izgradnjo povezovalnega toplovoda združilo oba sistema v enega. Z zdužitvijo sistemov se je iz sistema zaradi dotrajanosti izključilo kotlovnico na Škalski cesti.V letu 2000 se je v omrežje priključila industrijska kotlovnica podjetja Thermokon.

Danes se toplovodno omrežje na katerega so priključeni uporabniki s toplotno energijo, ki se proizvede v kotlovnici Prevrat in v idustrijski kotlovnici Thermokon.

V letu 2011 so se v kotlovnici Prevrat izvedla investicijska dela pri katerih je bil zamenjan kotl na ekstra lahko kurilno olje s kotlom na zemelski plin ter v celoti prenovljeno črpališče za distribucijo toplotne energije. Inštalirana toplotna moč kotlovnice Prevrat znaša 11,575 MW, kot primarni energent pa se danes uporablja gorivo zemeljski plin in ekstra lahko kurilno olje.

V idustrijski kotlovnici Thermokon se toplota energija proizvaja iz nizkožveplenega premoga in lesne biomase.

Za prenos toplote od energetskega vira do odjemalčevih naprav – toplotne postaje je treba zgraditi cevovode, po katerih se pretaka topla voda. V mestu Slovenske Konjice je do zdaj zgrajeno toplovodno omrežje režima 90/70 oC v skupni dolžini cca 3.000 m.

Večina omrežja je bila včasih zgrajena v zemlji v betonskih kinetah, zadnje čase pa se uporablja predvsem sistem neposrednega polaganja predizoliranih cevovodov v zemljo. Tak način je v svetu splošno uveljavljen in cenejši od klasičnega s kineto.